Mož velikih vrlin, duha in srca
 
Triglavski župnik Jakob Aljaž je bil sin revnih kajžarjev iz vasice Zavrh pod  Šmarno goro. Rodil se je 6. julija leta 1845 in že zelo zgodaj pokazal svojo nadarjenost. Po končani osnovni šoli je izobraževanje nadaljeval v ljubljanski normalki in kasneje na gimnaziji, ki jo zaključil kot odličnjak.

 

Na Dunaju je študiral grščino, latinščino in starocerkveno slovanščino. Željo, da bi postal profesor, je prekinila očetova smrt, zato se je vrnil domov in vstopil v semenišče. Leta 1871 je postal duhovnik in njegovo prvo delovno mesto je bilo v Tržiču. Iz Dobrave pri Kropi so ga leta 1889 premestili v Dovje, kjer je ostal nekaj več kot 37 let. Poleg duhovniških opravil se je ukvarjala z glasbo in vodil več pevskih zborov. Že od zgodnje mladosti sta v glasbenem smislu nanj vplivala Anton Medved in Anton Foerster. Tudi njegovo zanimanje za planinstvo izvira že iz mladosti.

 

Boril se je za uveljavitev slovenskega jezika tudi v gorah. To je bil osnovni razlog, da je kupil svet okoli Triglava in 1895 leta postavil znameniti Aljažev stolp. Da bi lahko ob osvajanju Triglava Slovenci tudi prenočili, si je skupaj s Slovenskim planinskim društvom prizadeval za postavitev koče in kapele na Kredarici. Tudi v dolini, v Vratih, se je pričela gradnja Aljaževega doma, ki ga je žal odnesel snežni plaz. Toda Aljaž je gradil dalje. Leta 1909 je bil mogočen in novozgrajeni Aljažev dom tudi uradno odprt. Jakob Aljaž je umrl 4. maja 1927, v starosti 80 let. Umrl je legendarni triglavski župnik, a ostalo je njegovo ime, njegova glasba, njegovi zapisi, njegov stolp, njegove koče.

 

Na Aljaževi rojstni hiši je kovinska plošča, ki opozarja na začetek njegovega življenja, na Šmarni gori je že od leta 1935 reliefna plošča,    ki je bila odkrita ob 90 letnici rojstva Jakoba Aljaža, na dovškem pokopališču je Vurnikov nagrobnik. Tudi spominska plošča na Aljaževem domu v Vratih spominja na tega velikega moža, na Kredarici pa nas pozdravlja njegov doprsni kip. Lik Jakoba Aljaža s pogledom proti Triglavu, pa nam želi srečno pot, ko hitimo v svet Jakoba Aljaža, med gore, ki so mu izpolnjevale življenje.

                             
                    
Aljaž je imel pomembno vlogo pri razvoju slovenskega planinstva. Kot župnik na Dovjem in planinec je za pet goldinarjev kupil Kredarico in vrh Triglava, s tem pa si je zagotovil pravno nesporno gradnjo skromnega zavetišča, imenovanega Aljažev stolp na vrhu Triglava. O tem piše tudi sam v svojih spominih. Bil je tudi pobudnik in graditelj drugih planinskih zavetišč: Staničeve koče, Aljaževega doma v Vratih, kapele in koče na Kredarici.  PD JA spletna stran\Aljaževe gradnje na Triglavu in v dolinah.docx. Njegovo vsestransko delovanje se je razširilo tudi na skladateljevanje. Njegova najbolj znana pesem je Oj, Triglav moj dom.

Uglasbil je tudi nekaj pesmi Simona Gregorčiča.

Banka Slovenije je v njegov spomin izdala jubilejne kovance za 5, 500 in 5.000 tolarjev.

Na vezni spominski gorniški poti na življenje in delo Jakoba Aljaža, od Aljaževe domačije v Zavrhu pod Šmarno goro do Aljaževega doma v Vratih lahko stopimo na šest gorskih vrhov, »pozdravimo« osem planinskih postojank ter obiščemo osem cerkva, oziroma župnišč, ki so vsa povezana z njegovim življenjem in delovanjem.