V gore hodimo zato, da bi tam živeli in ne umrli. (Julius Kugy)
Vrsto let ob analizi gorskih nesreč ugotavljamo podobne povode ali vzroke, zaradi katerih pride do njih. Skoraj nikoli ni za nesrečo le en sam povod ali vzrok, ponavadi se ti med seboj tudi prepletajo.
To so predvsem zdrs, spotik, padec, nepoznavanje terena, telesna in duševna nepripravljenost za izbrane ture, pomanjkljiva ter neustrezna oprema in gorniško neznanje. Najpogostejše posledice nesreč so poškodbe spodnjih okončin in glave. Vsaka nesreča, ki se zgodi, povzroča bolečino in je odveč. Toda iz vsake nesreče se moramo nekaj naučiti, sicer je dvakrat odveč.
Eden od mnogih vzrokov nesreč v gorah predstavlja odtujenost od narave (in navade današnjega življenja). Planinstvo vse manj ostaja način življenja. Danes se izleti v gore praviloma končajo še isti dan, odmerjen čas za obisk gora postaja vse krajši, cilji vse bolj zahtevni, kar vse sili v večje tveganje. Zelo redko se na primer zgodi, da gornik opusti svoj cilj, pa čeprav mu grozi nevihta. Osrednja planinska organizacija Planinska zveza Slovenije (PZS) je vse od ustanovitve dalje usmerjena v vzgojo in izobraževanje ter preprečevanje nesreč. Množičnost zdaj ni več cilj PZS, pač pa želi množice obiskovalcev navdušiti za gorništvo kot način življenja. V letu 1996 je GRS izdala Gornikov svetovalec, drobno knjižico, ki ima namen preprečevati gorske nesreče pri različnih obiskovalcih gora. Namenjena je dopustnikom, ki želijo spoznati in spoštovati gorsko naravo, gornikom, izletnikom, pohodnikom, smučarjem, deskarjem, ki bi radi neškodljivo uživali v gorskem svetu, šolarjem in učiteljem, ki pripravljajo šolske izlete. Predlagamo vam, da si knjižico priskrbite, jo preberete in praktične napotke pri svoji planinski aktivnosti tudi upoštevate. V gorski naravi se odločamo premišljeno, saj smo za svoje obnašanje in ukrepanje odgovorni sami. Gora mora omogočiti vsakomur, da najde tisto, kar išče, ne sme pa biti mesto za iskanje izgubljenih iluzij človeka. Izkušnje kažejo, da je varno gibanje odvisno predvsem od psihične in fizične pripravljenosti obiskovalca. Zato gore uživajmo, doživljajmo in se jih lotevajmo v skladu z njeno naravo, ki ne trpi potrošništva, naglice in podcenjevanja. Potem bomo lahko pritrdili zgornji Kugyjevi misli. Največ lahko naredimo za varno hojo v gore prav sami.
Pravno obvestilo
