Kaj je turno kolesarstvo? (vir: ktk.pzs.si )

 

Je oblika gorskega kolesarstva, ki nima tekmovalnih ciljev. Kolesar uživa tako pri vzponu kot pri spustu, njegov cilj je doživetje v naravi.

 

Zgodovina, razvoj in prihodnost turnega kolesarstva

 

Kolo je nastalo v davnini in mnogi ga označujejo kot največji človekov izum. Leta 1690 pa je Francoz Comte de Sivrac iznašel dvokolesno prevozno sredstvo, ki ga je poimenoval »celerifere« (slovensko »hitroidoči«). Od tedaj ta genialni izum vzpodbuja mnoge širom sveta k njegovemu razvoju in iskanju novih možnosti uporabe.

 

Kolo je skozi zgodovino mnogim postalo strast in način življenja. Brez kolesa si ne moremo predstavljati nobenega otroštva. Verjetno ni nikogar, ki se nebi z nasmehom na ustih spominjal dni preživetih na kolesu v družbi prijateljev. Ker ne onesnažuje okolja, ima kolo med vsemi prevoznimi sredstvi posebno mesto, ki mu zagotavlja prihodnost. Pozitivni učinki na človekovo zdravje in počutje pa postavljajo kolesarstvo na eno od prvih mest med telesnimi aktivnostmi.

 

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je razvila nova zvrst kolesarstva: gorsko kolesarstvo (angleško »MTB«), ki je povzročila, da so se kolesa pojavila na planinskih poteh. Gorska kolesa so že pritegnila in vse bolj privlačijo tudi številne planince. Tako se je razvila posebna zvrst gorskega kolesarstva, t.i. turno kolesarstvo (angleško »all mountain«), ki se močno razlikuje od drugih zvrsti MTB (spust, cross-country, itd.). Turno kolesarstvo nima tekmovalnih ciljev, kolesar uživa tako pri vzponu kot pri spustu, njegov cilj je doživetje v naravi. Turni kolesar je skozi svojo planinsko vzgojo pridobil znanje o varovanju naravnega okolja in o nevarnostih gibanja v njem. To znanje s pridom uporablja pri svojih aktivnostih v naravi, spoštuje naravo in pravice ostalih uporabnikov.

 

Gorski kolesarji so poti sprva uporabljali po lastni presoji, brez omejitev, in to je pripeljalo do vse pogostejših nesporazumov z ostalimi uporabniki naravnega okolja (planinskih poti, lovišč ...). Nekatere planinske poti so sicer primerne tudi za turno kolesarjenje (širše, manj strme, manj obiskane), nikakor pa niso npr. primerne za spust. Ker nekateri kolesarji tega niso upoštevali, smo se znašli v neprijetni situaciji, ko se planinci počutijo ogrožene, turni kolesarji po krivem obdolžene, peščica neodgovornih kolesarjev pa si lasti pravico, da dela kar hoče na planinskih poteh.

 

Novi zakon o planinskih poteh primerno ureja možnost skupne rabe nekaterih planinskih poti za hojo in turno kolesarjenje, vendar pa ne opredeljuje pravil gibanja kolesarjev na planinskih poteh. Pri Planinski zvezi Slovenije je bila ustanovljena Komisija za turno kolesarstvo z nalogo, da usmerja delovanje turnih kolesarjev (pravilnik, priporočila, izobraževanje, enotno in primerno označevanje poti...), ter s tem tudi prispeva k sožitju uporabnikov planinskih poti. 19. maja 2007 je bilo na skupščini PZS sprejeto dopolnilo statuta in med dejavnosti članov PZS je bila dodana tudi dejavnost »turno kolesarstvo«. Ostale zvrsti gorskega kolesarstva (spust, cross-country, freeride... ), tekmovalnega značaja, pa naj bodo domena kolesarske organizacije, ki deluje v skladu s panožnimi in drugimi predpisi na primerno urejenih področjih.

 

Člani Komisije za turno kolesarstvo, ki prihajamo domala iz cele Slovenije želimo, da bi na planinskih poteh zopet zavlada mir, lepa beseda, prijazen nasmeh. Zato je potrebno določiti pravila skupne uporabe planinskih in drugih poti. Z urejeno zakonodajo, urejenim sistemom ki bo deloval, razumevanjem in odprtostjo do drugačnih od sebe, bodo izginili tudi problemi.

 

 

PRIPOROČILA TURNIM KOLESARJEM *

Naše osnovno vodilo je častni kodeks slovenskih planincev.

 

Kolesari samo po dovoljenih poteh. Na poteh namenjenih pešcem in kolesarjem imajo pešci prednost. Po gozdovih, travnikih in drugih vrstah brezpotja se ne vozimo. Upoštevaj zapore poti (če nisi prepričan, vprašaj), izogni se prečenju privatnih zemljišč, zagotovi si dovoljenje, ko je to potrebno. Način kolesarjenja vpliva na odločitve in politiko lastnikov in upravljalcev zemljišč.

Kolesari brez puščanja sledi. Kolesari podlagi primerno. Razmočena podlaga se hitreje poškoduje. Ne zaviraj z blokiranim zadnjim kolesom. Uporabljaj obstoječe poti, ne delaj novih in ne delaj bližnjic. Kar si prinesel v naravo, odnesi tudi domov.

Nikoli ne plaši živali. Nenadna pojava, hiter gib, hrup, plaši živali. To lahko postane nevarno zate, za druge in živali. Živalim pusti dovolj prostora, da se lahko umaknejo. Bodi pozoren, ko pelješ mimo konja, in upoštevaj navodila jezdeca. Lese pusti take, kot si jih našel.

Obvladuj kolo. Upoštevaj hitrostne omejitve, priporočila in lastne sposobnosti. Neprevidnost lahko povzroči nesrečo. Za ovinki in mrtvimi koti vedno pričakuj ovire ali druge uporabnike.

Spoštuj ostale uporabnike. Ne plaši drugih, daj vedeti da prihajaš. Prijateljski pozdrav je zelo dobrodošel. Bodi uvideven: upočasni vožnjo, vzpostavi komunikacijo, če je potrebno se umakni oz. sestopi s kolesa. Vedno ponudi pomoč kadar je to potrebno. Izbiraj manj obiskane poti.

Ture načrtuj vnaprej. Vedno moraš upoštevati v kakšnem stanju je tvoja oprema, kakšne so tvoje sposobnosti, kakšen je teren, kamor se odpravljaš, in se temu primerno pripravi. Bodi samozadosten, vzdržuj opremo, s seboj nosi potrebne zaloge živil, prvo pomoč in rezervno opremo (tehnična oprema, oblačila). Dobro izpeljana tura je v zadovoljstvo in ne v breme drugim. Vedno nosi čelado in drugo primerno zaščitno opremo.

Samo s pozitivnim okoljevarstvenim odnosom in z družbeno odgovornostjo bomo lahko obdržali poti.

 

* Kot osnovo za pripravo Priporočil za turno kolesarstvo PZS smo uporabili Pravila kolesarstva Mednarodne gorsko kolesarske organizacije IMBA (International Mountain Bicycling Association).